Eden glavnih ciljev promocije zdravja na delovnem mestu je zagotavljanje zdravja ljudi, kar prinaša večjo kakovost življenja in dela in se odraža na finančnem področju, saj so posledično stroški za zdravstveno in socialno varnost manjši.
Podjetja danes poslujejo v zahtevnem in konkurenčnem okolju. V Balmyju se pogosto srečujemo z vprašanjem, ki nam jih postavljajo direktorji podjetij – ali je masaža na delovnem mestu lahko dobra naložba? Razlog za vprašanje je popolnoma razumljiv, saj je v naši poslovni naravi, da hočemo investirati 1€ v nekaj, kar nam prinaša 2€.
Odgovor na to, ali je masaže na delovnem mestu dobra naložba pa postane bolj zapleten, ko skušamo nanj odgovoriti iz vidika ROI. Analiza donosnosti investicije je pogosto zapleten proces. Problem nastane v kratkoročnem razumevanju ukrepov promocije zdravja in videnju sredstev, ki jih najprej vlagamo v to, kar ne pokaže takojšnjega učinka.
V članku govorimo o tem, da je ROI v izračunu korporativnega wellnessa pomemben, toda ne najbolj pomemben kazalnik upravičenosti naložbe, saj v tem kontekstu ne prikazuje dovolj dobro direktne, otipljive koristi.
Pri evalvaciji sredstev, vloženih v promocijo zdravja, je potrebno namreč donos investiranih sredstev meriti tudi v večji produktivnosti, nižji bolniški odsotnosti in boljši delovni klimi.
Court Showerman, direktor financ pri največjem spletnem forumu Quora, pravi:
Donosnost take naložbe je res težje pripisati samemu masažnemu programu in povezavi tega z ohranitvijo zaposlenih, ali celo zadovoljstvom zaposlenih. To pa še ne pomeni da masaže ne prinašajo pozitivnega ROI-ja.
Showerman v svojem zapisu izpostavlja ključne faktorje, ki vplivajo na donosnost naložbe v masaže in zadovoljstvo zaposlenih. Ti so med drugimi:
- Investicija v naložbo
- Popularnost programa
- Preventiva
- Kultura zaposlenih
Investicija v naložbo
Ko vrednotimo ROI, se vse prične pri investiciji. Investicija v Balmy masaže bi pri slovenski organizaciji s 100 zaposlenimi znašala:
- 15600€ (vsak zaposleni se masira 1-krat mesečno)
- 28800€ (vsak zaposleni se masira 2-krat mesečno)
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je masažni program precejšnja naložba. Toda…
Podjed (1) navaja, da bi nas stroški absentizma v slovenski organizaciji s 100 zaposlenimi, s povprečno plačo in povprečnim % bolniškega staleža stali okoli 63.000 EUR na letni ravni. In to je samo strošek bolniške odsotnosti, kje so tu še drugi neposredni stroški!
Mimogrede – storitev masaže na delovnem mestu se za zaposlene ne šteje kot kot boniteta (ki jo mora podjetje všteti v podatke za dohodnino), ampak je upravičen strošek v okviru sredstev za promocijo zdravja na delovnem mestu. Namreč, bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. (2)
Popularnost wellness programa
Kadarkoli podjetje uvaja spremembe, pobude ali kakršnekoli novosti, ki podpirajo optimizacijo procesov, hitro pride do nezadovoljstva med zaposlenimi.
Masaža je po drugi strani poleg team building-ov, časa malice/kosila in drugih prijetnejših dejavnosti v okviru podjetja dokazano popularna, saj se jo udeležuje v povprečju več kot 70% zaposlenih.
Preventiva
Masaža na delovnem mestu izboljša produktivnost takoj po opravljeni izvedbi.
Hitri učinki so vidni takoj, saj pomagajo pri izboljšanju osredotočenosti in produktivnosti po več ur trajajočem stresu ali napetosti, ki se pojavlja večkrat tedensko. Ta pristop je še posebej učinkovit med vodilnimi v podjetju, ki nosijo večje odgovornosti.
Dokazani so tudi dolgoročni učinki redne masaže, ki preprečujejo kronična obolenja kot so težave z bolečinami v križu, krčne žile in hromenje rok.
Kultura zaposlenih
Uvedba masažnega programa v podjetje neprimerljivo dvigne nivo kulture v podjetju, saj tako podjetje izkaže do zaposlenih odgovornost do njihovega zdravja. Predvsem se zviša zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih.
Pri tem nimamo v mislih samo fizičnega počutja, temveč predvsem zaposlenemu damo občutek, da ni samo zaposlen ampak sodelavec, ki nam je kot človek veliko vreden in nam je mar, da se z nami počuti dobro.
Zaključek
Po podatkih Eurofounda se uvrščamo v sam vrh glede na delež odsotnih zaposlenih kot tudi po številu dni povprečnega trajanja bolniške odsotnosti. Največ bolniškega staleža pripisujemo boleznim mišično-skeletnega sistema (P.s. po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo v letu 2015 v Sloveniji na ta račun izgubili kar 2.320.498 koledarskih dni. (3)), katerim lahko z masažo prihajamo nasproti izjemno učinkovito.
Če želimo preudarno presoditi o uspešnosti investicije, je dobro, da najprej natančno poznamo določene številke, ki vodijo do rezultata. Naj omenimo na tem mestu 3 takšne številke:
- Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pravi, da se vsak vložen EUR v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne od 2,4 do 4,8 EUR prek zmanjšanja stroškov bolniškega staleža, višje učinkovitosti in ostalih učinkov (4),
- Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa navaja, da lahko odsotnost z delovnega mesta zmanjša za od 12 do 36 %, v primeru tistih, ki se udeležujejo programov (5),
- večja produktivnost zaposlenih do 20 % (6).
V tem preprostem prikazu finančnega kazalnika ROI na področju masaž smo pokazali, da je investicija v masaže za zaposlene še kako smotrna. Investicije brez tveganja ni, toda kot pravi veliki Peter Drucker, obstajajo tveganja, ki si jih ne smemo privoščiti, da jih ne bi imeli.
Literatura
- Koliko nas stane slabo počutje delavcev?
- Bonitete na delovnem mestu
- Nacionalni inštitut za javno zdravje
- Tušak, M., Zirnstein, E., Blatnik, P., Masten, R., Jensterle, L., Marinšek, M., Kovač, E. & Herman, T. (2016). Psihološki, ekonomski in pravni vidiki promocije zdravja na delovnem mestu. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- Stergar, E. & Urdih Lazar, T. (2012). Zdravi delavci v zdravih organizacijah. Priročnik za promocijo zdravja pri delu v srednje velikih in velikih podjetjih in organizacijah. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
- Eurofund
O avtorju
Špela Mlekuž je koordinatorka vsebinskega marketinga, ambasadorka dobrega počutja na delovnem mestu, ljubiteljica špargljev, neumorna entuzijastka in praktična podpornica kreativnih zamisli. Kontaktirate jo lahko na: Facebook, Linkedin ali Twitter.